Baro - občasni fotograf

Po poteh celjskih grofov

2011-05-07T09:07:00.006+02:00

Planinsko društvo Grmada vsako leto ob prazniku mestne občine Celje, organizira tradicionalni pohod. Zbor je vsako leto ob 8:00 pri mostu čez Savinjo, kjer se pot začne. Pot poteka najprej ob Savinji, po Pelikanovi poti mimo starega gradu ter gostišča Tlačan (pr' Kmetec), se nadaljuje čez Osenco, na Pečovju odcepi za Bojanski graben in se strmo vzpne do Vrunčevega doma na Svetini. Od tam se mimo Alminega doma nadaljuje do tastovega vikenda vse do koče pod Grmado, kjer je tudi zaključna zabava.

Spodnje fotografije niso reportažne, ampak prikažejo samo nekaj vmesnih ujetih trenutkov in zabave ob slikanju.

V preteklih 5 mesecih ...

2011-02-06T13:18:00.004+01:00

...se je zgodilo marsikaj. Nekaj slikic v nadaljevanju....

Samo fotke

2010-09-12T20:02:00.009+02:00

Dolgo se nisem javil. Nekaj fotk namreč objavim kar na Facebooku, kjer je to še hitrejše in lažje. Pa vseeno bom tukaj še objavljal, predvsem zaradi mojega novega telefona Samsung Galaxy S, ki ga poganja operacijski sistem Android in se z googlom (blogger) odlično razume ter samodejno sinhronizira in bom tako fotke, po objavi, avtomatično imel tudi na telefonu.

Kakšno obsežno pisanje pa v bodoče odpade, saj se mi po pravici povedano to več ne da. Fotke, ki ji objavljam so nastale v preteklih 7 mesecih in so čisto naključno razporejene.

Gašperjev 4. pust

2010-02-13T15:19:00.003+01:00

Letos je bil in še bo - dinozaver. Danes smo ga prvič oblekli in bil je cel navdušen. Tukaj je nekaj fotk.

Zadnje pol leta

2010-01-13T19:51:00.006+01:00

.... nisem nič objavljal. Nimam slabe vesti. Pač se mi ne da. To še ne pomeni, da nič ne delam in v dokaz tega, da delam, objavljam nekaj fotk v kronološkem vrstnem redu - od julija do decembra.

Julij: morje - 10 dni barbarige.

Avgust: huda celodnevna tura: Okrešelj, Skuta, Turska gora, Kamniško sedlo - slika je iz vrha Skute

September: Par dni na Hrvaškem

Oktober: Janko (Radio Fantasy) - jesenska kolekcija v Fabiu.

November: Janko in Diana (Radio Fantasy) in fotke za zimski zajtrk prvakov.

December: Gašper in za čez vikend posvojeni (iz vrtca) medvedek Žan.

Ko se mi bo dalo, objavim spet kaj. Pa srečno novo leto vsem! :)

Že dolgo nič

2009-06-22T20:15:00.005+02:00

Jah. Sem mislil, da ko bom diplomiral, bo pa več časa za blogger. Ampak očitno bloganje ni več tako "in" kot je bilo in kljub temu da kr dostkrat kaj "škljocnem" nič kaj ne objavim več. Evo samo tako za dokaz, da še delam in živim nekaj iz letošnjega recitala moje sestrične Petre, 17. 6. 2009, ko je "zagovarjala" specializacijo flaute na Magistratu v Ljubljani. Bilo je že drugič, slike od lanskoletnega pa tukaj.

Upam, da spet najdem kaj časa in predvsem volje da kmalu kaj objavim.

Po poteh celjskih grofov

2009-04-22T16:10:00.008+02:00

Planinsko društvo Grmada Celje, katerega član sem tudi sam, vsako leto ob občinskem prazniku mestne občine Celje organizira pohod po poteh celjskih grofov. Letos je bil že 8. sam, zame pa mislim, da, 3. Zbrali smo se 18. 4. ob 8:00 in jo mahnili v smeri Grmade, vrha, pod katerim stoji tudi cilj tega pohoda, pečovniška koča na Grmadi. Pot je zanimiva in nezahtevna, z vmesnimi postanki pa povprečnemu pohodniku vzame cca. 3 in pol ure. Začne se pri mostu čez Savinjo, se nadaljuje po Pelikanovi poti mimo starega gradu do gostišča Kmetec, naprej mimo Osence do Pečovja čez Srebotnik na Svetino in preko Tovstega vrha mimo Celjske koče do pečovniške koče.
Res zanimiva tura in jo priporočam vsakomur. Za predstavo pa podajam nekaj foto utrinkov.

Zborno mesto pri mostu čez Savinjo (cesta v Laško).

Joco (Igor) v polni pripravljenosti, poln pričakovanj...

Na Pelikanovi poti so konji pomagali pri spravljanju lesa.

Prvi postanek v gostišču Tlačan (pri Kmetec).

Pogled na Celje iz Srebotnika.

Joco navdušen ob prihodu na strm vrh.

Malce bolj zadihana in zakuhana pa Dani.

Spust iz Srebotnika in ...

...pogled nanj.

Joco se je preizkušal v vlogi fotografa na Ivotovem vikendu.

Sam sem mimogrede škljocnil narciso.

Čudovit "tastov" vikend in ...

...bujno cvetenje.

Na Tovstem vrhu, najvišjem v okolici Celjske koče.

Spet zadovoljen Joco.

Ivo mi je malce pobrskal po glavi. :)

In predal poštempljano izkaznico o uspešnem pohodu.

Še slika Grmadnikov.

Čez Hudičev greben

2009-04-19T09:20:00.007+02:00

Na Velikonočni ponedeljek se je 5 veseljakov odločilo za obisk zelo lepega, skoraj epskega predela celja. Zanimivo je namreč, da je tako drugačen in raznolik svet oddajljen praktično nekaj minut iz Celja. Če kdo izmed vas še ni poskusil pristop na Celjsko kočo skozi Hudičev greben, mu to toplo priporočam, za bežno predstavo, kako vse skupaj izgleda, pa še nekaj foto utrinkov.

Gujo, Joco, Grga, Ivo.

Prvi postanek.

Nadaljevanje poti.

Prvi "klini in zajle".

Na mostu čez potok.

Konec plezanja in nadaljevanje skozi prečudovit gozd ...

... vse do množice čemaža - divjega česna.

Ivo ve, kako je dober za skutin namaz in ga je nabiral, mi pa smo delali bedarije.

Joco je mislil, da ima figov list. :)

Potem pa je slikal moj skok...

Jaz pa skok njega in Uroša (Gujo).

Po prihodu na Ivotov vikend, smo se okrepčali.

Tako je minil en dela prost dan in bilo je res super.

Gašper fotograf

2009-03-14T16:28:00.004+01:00

Svojo fotografsko opremo sem povečal za baterijsko držalo in IR prožilo. Sedaj je moj Canon Eos 40d še večji, fotografiranje pa zaradi boljšega oprijema lažje. Sploh kar se tiče portretnih fotografij, ki jih rad delam, je fotografiranje ob dodatnem stranskem prožilu neprimerno udobnejše.

In ravno zaradi IR prožila sem izkoristil trenutek in daljinček v roke porinil gašperju. Fotoaparat sem usmeril vanj in medtem ko je on veselo pritiskal, sem pri 1/25 sekunde aparat rahlo rotiral v levo in desno in nastale so zanmive fotografije. Tehnično seveda niso popolne, saj Gašper (še) ne ve, da je najprej treba pritisniti do polovice, da AF izostri in šele potem do konca.

Naredil sem kolaž, ki ga objavljam.

I love B&W

2009-02-10T20:13:00.005+01:00

Ljubim črnobelo. Pač večerni preblisk, brskanje po ahrivu in igranje s kanali. Nobena ni mojstrovina, celota pa pokriva dogodke, ki jih vmes nisem objavljal tu, na blogu.

Mlada družinica na obisku. Brat Nenad, Petra in moja sladka nečakinja Eva...

...nebogljeno dete.

Že Gašperjev nagajiv pogled pove, da vedno nekaj naklepa....

Prijatelj Igor, po domače Joco. #1 & ...

... #2.Prijatelj Dejan.

Fotkanje v službi

2009-01-20T13:30:00.006+01:00

Res je, da se večinoma s fotografijo ukvarjam v prostem času, vseeno pa včasih svojo "opremo" prinesem v službo in tukaj naredim kaj za potrebe radia. Zadnje pol leta se je tako nabralo kar nekaj materiala, in zato sem se odločil, da nekaj izdelkov objavim tukaj. Vse zadeve so nastale z nič kaj studijsko opremo. Canon 40d, 50 mm 1.8, Speedlite 420ex. Brez odbojnika, brez stativa. Za potrebe spletne strani, in internega materiala mislim da, zadostujoče.

Mojca K. - Očala RF.

Metka O. - Majica Fantazija.

Tilen Ž. - Majica RF.

Monika O. - Kapa RF.

Mojca K. - Za Press izkaznico.

Matjaž K. - Za Press izkaznico.

Monika O. - Za Press izkaznico.

Helena K. - Za Press izkaznico.

Nataša R. - Moderatorka na RF.

Žiga D. - Tehnik na RF.

Matjaž K. - Del ekipe Zajtrka prvakov.

Metka O. - del ekipe Zajtrka prvakov.

Vem, da bi marsikaj lahko bilo boljše. Ampak poiskusim iz opreme, ki je na voljo iztisniti kar se da največ in se z ne kaj preveč obsežnim znanjem Lightrooma in Photosopa poigrati z retušo.

Dedek mraz št. 2

2008-12-27T09:01:00.007+01:00

Sej v bistvu težko verjamem, da je minilo že 1 leto, od kar je Dedek Mraz prvič obiskal Gašperja v vrtcu. Že lansko leto sem dogodek dokumentiral tukaj. Normalno, da je lani bil mlajši in mu je bilo še težko razumet, kaj so darila, kaj pomeni biti priden, ni znal še govoriti, kaj šele prepevati. Letos pa je ravno zaradi prej omenjenih stvari, ki jih zdaj razume in tudi zna, cel dogodek imel zanj veliko večji čar.

Letos se "vlakec" ni pokvaril in je v sredo, 17.12. ob 17:00 res prišel na sila blatno in razmočeno parkirišče celjskega bazena.

Mogočna mrcina, hehe. Preoblečen traktor.

Če je bilo že zunaj spet prijetno mrzlo (-2°C) je bil vsaj vagon ogrevan.

Navdušeni otroci.

Vlakec jih je po vkrcanju popeljal krožno po mestu, sam pa sem jih počakal in seveda zmrzoval...

Po cca 30 minutah so le prišli in veselo odkorakali proti vtcu..

Naša četica koraka ... :)

Otroci v pričakovanju.

S ploskanjem in klicanjem so ga le uspeli priklicat...

Z zanimanjem so ga poslušali....

Plesali ...Prejeli darila in ...

...se poslovili. Za konec še portret Dedka Mraza.

Toliko zaenkrat. Vsem bloggerjem želim uspešno novo ... 2009!

Rojstvo eve in žurka

2008-11-25T21:23:00.009+01:00

Pa se je zgodilo. Brat je postal ati, jaz pa seveda stric. Mala Eva je privekala na svet ob 20:10 v četrtek, 20.11.2008. Velika 52 in težka 3730 g.

Ati Nenad, mala Eva in mami Petra.

Prvi stric. Petrin brat Miloš in

...moja malenkost.

V naročju Nine, ki pravi, da je že malce pozabila, kako majhno je to ... :)

Na fešti po rojstvu je bilo pestro. Cca 30 ljudi.

Ne se z mano za**bavat...

Sej se šalim, pravi bratranec Bojan.

Vsak kaže svojo smer, hehe.

Moja mrzla nečakinja Laura.

Ponosna in vesela babica drugič. Mami Zdenka.

In še en mlad obiskovalec. Aljaž.

Gašper sestavlja

2008-11-14T09:14:00.004+01:00

Nič kaj uvodnega teksta. Mamica Nina ga je opazila in rekla: "Daj posliki ga, zdajle tak' pridn sestavlja." In nastal je kolaž spontanih fotk. Verjetno sploh ni opazil, da ga slikam.

Tale pa je nastala, ko se je naveličal:

Šele tako, ko ga objektivno opazujem na sliki, opazim, kako je zrasel....

Nekaj trenutkov

2008-10-13T11:10:00.004+02:00

Nič kaj ne bom dolgovezil, kar se tiče pisanja. Po brskanju po moji prenabiti fotografski zbirki sem izluščil nekaj trenutkov, ki vam jih kažem. Kar tako, dnevni preblisk.

Akterja na zgornjih fotkah poznate, ta spodnja verjetno ne...

Sestrična Petra iz Zagreba na obisku.

Prijatelj Karli s hčerkico Evo.

V vrtcu s starši

2008-10-09T13:17:00.006+02:00

Torkovo popoldne je bilo tako za nas, starše, kot seveda še bolj pa za otroke zelo zanimivo. Vrtec Anice Černejeve, enota Mavrica, kamor hodi moj mali Gašper je namreč od 16. ure dalje organiziral druženje s starši in otroci. Lep jesenski dan je bil kot nalašč za velikoštevilčni obisk:

Ob vstopu na igrišče je starš in otrok dobesedno mrgolelo.

Množica je bila zbrana ob veliki "plahti", s katero so otroci navdušeno plapolali.

Nekateri so se spuščali po toboganu počasi ...

Nekateri pa malce hitreje ...

...

Seveda ni manjkalo žogic ...

In zanimivih rekvizitov. Tunel.

Ku-ku.

Žoga sicer majhna, a v otroških rokah zgleda velika. :)

Vrtenje....

...

... in brisanje noskov.

Kot zanimivost naj napišem, da si nisem mislil, kako zahtevni so takšni otroci za slikat. Sploh v takšni gneči. Kadriranje tako traja mogoče samo desetinko sekunde in že vse se spremeni. Pa saj smo tudi mi bili v teh letih razigrani.... :)

Gašperjeva 2. svečka

2008-09-22T19:29:00.011+02:00

Joj, kako teče čas. Sine je že tako zrasel, da od 3. septembra njegovo starost več ne štejemo v mesecih, ampak v letih. Ta dogodek smo skupaj z njegovo in seveda našo druščino, tako družino, kot prijatelji proslavili na Svetini na vikendu dedija Ivota.

Prva darila.

Ultimativni stroj za proizvodnjo mehurčkov.

Katapult za raketo.

Nov obisk, nova darila ...

...in polna usta prababice Kristine. :)

in spet - novi gosti, nova darila.

Medtem se je Dejan preizkusil v mešanju pasulja.

Gašper pa v šminkanju s čokolado.

Tudi gunglica je dobila nove kandidate ... Klaro.

Utrujeni mlajši ... in ... malo ...

....starejši gosti.

In stara pesem - novi gosti - nova darila.

Dežnik Tom & Jerry.

Irenci, Irenci, Irencasti (to ime je btw. patentiral njen sin Tomaž) se je smejalo, ker se je bližala torta.

Kot vedno, navihana Hanna.

Tudi Urosh je nabiral material za svoj blog. Točno ta je nastala takrat.

Se javim, ko bo mali star 3 leta. Malce za šalo, malce za res. Žal je manj časa za objavljanje na blogu, ampak verjamem, da naslednjič prej kot v 1 mesecu najdem čas za kaj novega.

Jalovec (2645)

2008-08-25T19:33:00.008+02:00

Mesec avugst si bom v moji pohodniški karieri še posebej zapomnil. Najprej sem 10. tega meseca postal Slovenec, saj sem skupaj z sodelavci z Radia in PD Grmado osvojil naš najvišji vrh ... Triglav, seveda:

Moja malenkost skrajno levo.

Krst. Mater si je Mišo dal duška.. :)

Potem pa sva z Ivanom odločila, da postanem še planinec. Za to pa je v Sloveniji potrebno premagati vzpon na Jalovec, ki pri nas velja za enega težjih.

Jutro, 5:40, petek, 22. avgust. Vršič.:

Ninina teta Dani, stric Joško in "tast" Ivan.

Prvi del poti je pravi turističen in lahek.

Pogled na Prisojnik, kamor sta se odpravila Joško in Dani. Na Jalovec sva šla sama.

Zadni del poti do koče na Špički pa že bolj strm, a ne nevaren.

Po dveh in pol urah prvi daljši postanek. Zavetišče pod Špičkom.

Pogled na bližnje melišče, ki pripelje do vrtoglavih praktično pravokotnih nezavarovanih vzponov. Pot sva iz koče nadaljevala po 40 minutnem postanku.

Pogled na opravljeno pot po cca 30 minutah vzpona.

Na prvem, cca. 85 stopinjskem vzponu.

Šele po cca. 1 h se pokaže ciljni vršak - Jalovec.

Tistim z vrtoglavico pogledov dol ne priporočam, saj so prepadi globoki sigurno 500 m.
Ograje pa nikjer. :)

Pod grebenom Jalovca ...

...in na ozkem delu. Prepad na vsaki strani - gromozanski.

Napačen korak in zdrs po melišču je garantiran.

Ponosen kot še nikoli.

Po pravici rečeno, sem bolj ponosen na to, da sem postal planinec, kot Slovenec, saj je vzpon na Triglav po mojem mnenju pravi hec v primerjavi s plezanjem po steni Jalovca. Kot pri večini vzponov pa tudi tokrat nisem uspel prikazati pravih strmin, saj za snetje nahrbtnika in iskanje fotoaparata ni bilo časa, večinoma pa niti prostora.

Straško, Pag

2008-08-05T19:30:00.011+02:00

Letošnji teden obmorskega življenja smo 4 družine preživele na Hrvaškem. Že januarja letos smo rezervirali termin 19.7. in verjemite mi, pričakovanje je ravno zaradi tega bilo še toliko večje. Po priporočilu mnogih, smo se odločili za mobilne hišice, ki jih je v avtokampu Straško res veliko. Hišica je po kvadraturi (24 m2) sicer majhna, a zaradi optimalne razporeditve več na morju ne potrebuješ.

Hišica ima parkirni prostor in lepo teraso.

Takoj po prihodu sta Gašper in Gaja že bila razigrana.

Prvi zajtrk na morju....

in že odhod na oddaljeno (50 m) plažo. :) Takole uživa Slavc.

Nenad in Petra še zadnjič brezskrbna in sama na morju (novembra bosta zibala).

Ko sem Gajo vprašal, če mi posodi čoln mi ga je pokazala ... :)

Zamišljeni sine.

In moje sanje. :)

No comment. :)

Polarizator na mojem objektivu in rezultat - prave morske barve!

Večerni sprehod peš do cca 2 km oddaljene Novalje.

Nenad in Gašper pihata mehurčke,

...medtem ko sem sam kuhal.

Ker torkovo vreme ni bilo ravno optimalno smo se odločili za vožnjo z vlakcem do Novalje.

Malo eksperimentiranja s širokim kotom in minimalno razdaljo ostrenja (cca 30 cm). Meni všečno popačenje (sodček).

Gaja pa čisto "natur" dobrovoljna!

Končno je prispel!

In peljali smo se - 20 km/h. Čeprav zgleda več, vem. :)

Na tamkajšnjem pomolu pa sem izkoristil trenutek!

Tudi brat se je lotil kuhanja - najprej očistil, potem pa spekel Brancina.

Jaz pa sem užival ob Radlerju.

Plaža tu izgleda prazna, pa ni bila ...

Gašper analizira teren...

in že čofota!

Razigrana mularija. :)

Ko ti ga takole ponudi res ne moreš rečt "Ne." :)

Zadnji dan sem ga še komaj ujel. Barve v živo so bile še lepše.

Teden je minil in spet nazaj. Pločevinska gneča na trajektu.

Dobrovoljni Gujo. Verjetno se je že veselil odhoda na "šiht". :)

Toliko o letošnjem prehitro minilem dopustu. Če povzamem mi ni žal, saj smo se imeli fino.

Grintovec (2558)

2008-07-10T13:22:00.008+02:00

Je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih alp. Ker te štampiljke še nisem imel v knjižici Slovenske transverzale in ker je pohod primeren za enodnevnega, sem se 19. junija odločil, da ga osvojim.

S tastom Ivanom sva štartala dokaj pozno, saj je bila ob 8:25 in sončnem dnevu temperatura že precej visoka. Ob takšni uri, bi lahko bila namreč že na Cojzovi koči na Kokrskem sedlu.
Začetek poti - Kamniška Bistrica - je na relativno nizki nadmorski višini (601m) in ti da misliti, saj je do vrha potrebno premagati skoraj 2000 m nadmorske višine.

Kamniška Bistrica

Tabla kaže proti Cojzovi koči, ki pa je še 2 uri hoje oddaljena od vrha Grintovca.

Pot ni nevarna, je pa kondicijsko precej zahtevna.

V Kokrskem sedlu, cca. 30 min do Cojzove koče.

Še bližje ...

...in končno. 1793 m n.v..

Oddih, ki je res prijal, saj sva do koče prišla v 2 urah in 35 minutah.

Po cca. 1 urnem premoru vzpon proti vrhu - pogled proti koči.

Tik pod vrhom.

Po 1:45 osvojen vrh! Občutek fenomenalen!

Škljocnil sem samo še razgled proti dolini in ...

...vrezbarjeno višino. Kdo ugotovi, kaj je v steklenički? :)

Ob spustu proti koči je vrh zakrila megla, sam pa sem slikal še nekaj preostalih "flik" snega.

Že samo dejstvo, da na vrh vsako leto organizirajo tudi tek, pove, da lahko pohod priporočam vsakomur. Tehnično je nezahteven, saj praktično ni klinov in jeklenic. Res pa ni primeren za koga, ki je kondicijsko nepripravljen in mu že npr. vzpon na Celjsko kočo predstavlja dosežek, saj je ta tura ob normalni hoji sigurno 5x daljša od omenjenega vzpona.

Petra recital

2008-06-27T19:47:00.008+02:00

Sestrična Petra iz Zagreba je v Ljubljani, na Magistratu priredila podiplomski recital, kajti tam končuje prvo leto specializacije iz flavte. Recital je izpit ob zaključku podiplomskega leta, izgleda pa kot nek mini koncert. Glede na to, da je bila za sestrično to velika preizkušnja, tišina v mini dvorani pa nepopisna, med samim recitalom nisem veliko slikal, da ne bi motil tako nje, kot komisije, ki jo je v ozadju poslušala.

Trajal je 1 uro in je bil zame, ki mi je sicer glasba celodnevni spremljevalec nekaj čisto novega, drugačnega, kajti melodije kot so Madrigal, Chant De Linos in Sonata ravno ne slišiš vsak dan.

Zastave pred ...

... in v Magistratu.

Vhod v dvorano kjer je potekal recital.

Klavir in notno stojalo.

Priklon ob prihodu.

1. del in ...

..zaslužen aplavz Petrine mame (in moje tete) Zlate in njene prijateljice Meline.

Spremljanje 2. dela.

Še 2 portreta glavne "zvezde"!

Mentor izr. prof. Matej Zupan, Petra Valentić in Tadej Horvat.

Z leve bratranca Goran in Hrvoje, Petra, moja malenkost in brat Nenad.

Po uradnem delu še skok na pijačo.

Petra in njena prijateljica Melina.

Vem, da fotografije niso nič posebnega, saj je bilo drugačno kadriranje iz fotelja praktično nemogoče, slišal pa se je tudi vsak "škljoc".

In še uradna najava recitala - brošura z več informacijami...

Gašper papa

2008-06-14T08:42:00.002+02:00

Še en kolaž. Ta je nastal med Gašperjevim večernim obedom. Ideja, 15 minut fotkanja in cca 1 uro post produkcije. Objavljam, ker mi je osebno všeč. Prežganine na fotkah so večinoma namenoma. In kako se vam zdi?

RF Karting

2008-06-11T09:49:00.009+02:00

Včerajšnje popoldne je bilo polno adrenalina. Radijci smo se odločili, da se gremo preiskusit v vožnji kartinga. Sam se s to mini formulo nisem vozil že sigurno 10 let in me je prav zanimalo, kako dober bom. Odpeljal sem dve seriji po 10 minut in verjemite, 10 minut vožnje kartinga ni malo. Ker gre za direktni prenos je volan trd, prav tako pa trpijo vse ostale mišice, ko pri nagibanju v ovinkih loviš ravnotežje. Tako, da se je druga serija vlekla v neskončnost.

Sem si pa zato dal malo duška in se preiskušal v panning tehniki. Objavljam samo nekaj fotk, več jih lahko vidite na strani Radia Fantasy.

Preiskušanje panning tehnike še pred vožnjo naše ekipe ....

Zbrani divjaki. ;)

Mašina ima 9 konjskih sil. 4 taktni motor.

Damjan med divjanjem skozi šikano :)

Konec prve runde.

Polni adrenalina in pričakovanj po najboljših časih ...

Preverjanje rezultatov. Najhitrejši je bil direktor - 30.21.

Še ena runda - nenastineži. :)

Bor,

....

Helena,

Uroš

Direktor Robi in Matjaž iz Avta Celje.

Pa še moja vožnja. Glede na to, da sem res "Rookie", kar zadovoljivo. 32 sek. :) Verjamem, da lahko iztisnem še več...Če koga zanima kaj več o kartingu, podatke najde tukaj.

Piknik pri Petri

2008-06-07T07:58:00.006+02:00

....se je odvil prejšnjo nedeljo, 1.6. Lepa idilična lokacija na Kozjanskem - Klake pri Lesičnem. Dan je bil čudovit, če izvzamem obilno cvetenje bezga, ki mi je delalo velike preglavice. Celo tako, da se z krvavo rdečimi očmi še slikat ni dalo. Pa vseeno je nastalo nekaj fotografij.

Zbrana družba.

Kmetija - nekaj novega za Gašperja.

Na poti v hlev.

Začuden pogled bikca.

Zaradi takšne bližine in velikosti same živali je bil Gašper prestrašen.

Bolj uživa v objemu mamice. :)

Serija portretov, narejenih z objektivom Canon EF 50mm 1.8.

Spodnji kolaž je nastal pri testiranju objektiva, ki mi ga je posodil Matjaž. Objektiv zgleda sila smešno - plastik fantastik in stane borih 90 €. Pa vseeno je globinska ostrina izjemna. Sigurno ga nabavim tudi za svojo foto torbo.

Majski utrinki

2008-06-04T08:14:00.006+02:00

V maju se je zgodilo kar nekaj stvari. Najbolje je to, da sem si po 3 letih končno privoščil nov "body". Seveda govorim o fotoaparatu. Po novem sem ponosni lastnik Canona 40d. Fotografiranje je tako dobilo nove razsežnosti in res se obnese dobro. Pa vseeno je nekaj spodnjih fotk, ki jih objavljam kot utrinke meseca maja nastalo še z mojim prejšnjim fotoaparatom. Objavljam 10 mojih najljubših, po kronološkem vrstnem redu.

Brat Nenad je praznoval vstop v kristusova leta ...

pri "Tlačanu", kjer smo bili na kosilu, pa je potekala tudi poroka.
Sta prinesla gostom penino in sem ju "škljocnil".

Mali pri kopanju vedno ful uživa. Pravi "čofa-čofa".

Kako si Gašper vrta po nosu? Takoj pokaže. :)

Eno izmed zanimih popoldnevov čez teden pri Galusu.

Urosheva Andrijana v elementu.

Mala Klara.

In razgreta Gaja.

"Bannie masta". :)

Meni najljubša. Kolaž Gašperjeva sobotnega guncanja na Svetini.

Prodam "strojček"

2008-05-19T08:10:00.004+02:00

P R O D A N O ! ! !

Prodam svoj fotoaparat.

Canon EOS 350d + Delta battery grip + Canon EF-S 18-55 + CF 1GB + škatla + papirji.

Star je 3 leta, ima 11.000 škljocev in je lepo ohranjen. Večinoma sem uporabljal externi flash, zato je interni skoraj takšen kot nov. Nikoli mi ni padel na tla ali kaj podobnega. Brezhiben. Cena je res simbolična in zato zadnja: 370 €. 041-786-516

Živalski vrt

2008-05-09T19:52:00.010+02:00

Že v prejšnji objavi sem omenil, da smo se 2. maja odpravili v živalski vrt. Tokrat sem naredil precej več fotografij in tudi pri nadaljni obdelavi sem si dal več duška. Zanimivo mi je bilo zopet po dolgem času vihteti Eosa z "našraufanim" ozkokotnikom - Sigmo APO 70-300. Dan je bil namreč sončen, časi zaklopov pa zato temu primerno kratki. Kako sem se odrezal - presodite in ocenite sami.

Sicer pa h opisu dogodka lahko dodam to: - nepopisna gneča, cena 6 € pretirana, ker ni videt nič. Ni šimpanzov, risa, tudi druge živali se skrivajo. Terarij prazen, skratka nič podobno lepemu, velikemu živalskemu vrtu. Gašper je tako najbolj užival na gostinjskem delu, kjer se je vozil z vlakcem.

Gneča ob vhodu. Praznik in lep dan - torej logična posledica.

Ob vhodu - Sebastijan, bratranec Goran, Petra in brat Nenad.

Petra, Nenad in Irena pozirajo.

Bratranec Goran iz Zagreba na obisku - tam imajo mimogrede veliko lepši Ž.V.

Gašper poln pričakovanj in obljub.

Brez dude pa ne gre.

Moje znamenje - kozorog.

Beloglavi jastreb od blizu ...

...in od daleč.

Gašper na bakrenem bizonu.

Papige je Gašper opazoval z zanimanjem.

Po naporni hoji pa je bil že precej utrujen - v naročju mame Nine ...

...in na ramenih strica Nenada.

Kameli pa je Gašper rekel - ihaha - hehe je mislil da je konj.

Zamišljen "levček".

Slon je vejo zlomil kot šibico.

Levinja pa je počivala.

Črno-belo.

Vsaj "ten" slike je moder, če že noj ni. :)

Gašper je proti pričakovanjim res užival v vožnji z vlakcem.

Če še torej enkrat povzamem in hkrati svetujem - ne priporočam obiska Ljubljanskega živalskega vrta. Vem, da je bilo tudi že na TV omenjeno, da se spopadajo s finančnimi težavami, ampak mislim, da bi lahko obiskovalcem ponudili precej več.

Urosh & Andrijana r.d.

2008-05-05T20:55:00.005+02:00

Še en rojstni dan in še en dogodek. Tokrat sta prijatelj Urosh in njegova Andrijana praznovala rojstna dneva in na 1. maja priredila pravi piknik. Sam sem se prelevil v kuharja in za 18 povabljenih skuhal bograč. Časa za vihtenje fotoaparata ni bilo kaj veliko, saj priprava takšne jedi zahteva nekaj časa. Z Uroshem sva tako že ob 8-ih začela z lupljenjem čebule, česna in pripravo ostalih sestavin, ki jih v tej objavi ne izdam. Jedli pa smo okoli 13-ih.

"Škljocnil" sem res samo parkrat in od 2o nastalih fotk objavljam nekaj zanimivih, meni všečnih. Samo zato, da bo moj fotoblog bogatejši še za nekaj novih.

Urosh lupilec česna.

Res lep šop spominčic.

Včešen izraz na obrazu.

Osamljena ptičja hišica.

Cca 1/2 povabljenih.

"Gangsta" Hanna.

Grga se skriva, Joco pa pozira.

Kot že napisano sem tokrat slikal bolj malo. Že naslednji dan pa smo "jo mahnili" v Živalski vrt v Ljubljano. Kaj več o tej "zanimivi" dogodivščini pa v prihodnjih dneh.

Petra 30

2008-04-28T17:58:00.008+02:00

Bratova punca Petra je praznovala vstop v novo desetletje. Zabava je potekala v začetku aprila na kmečkem turizmu na Sladki gori. Zaradi velikega števila povabljenih, si vseh njihovih imen seveda nisem zapomnil in tako nekatere fotke objavljam brez podrobnejših opisov.

Voščilo brata Mihe.

Zanimivo stričevo darilo - portret.

Kol'ko kapl'c tol'ko let....

Harmonikaš Sebastijan

Prijeteljica Katja pa je prebrala zanimivo pesem - Petrino biografijo.

Prvi ples.

Priprava na zabavno igro z bananami.

Reakcija žensk, ki so morale počakati pred vrati...

in polna usta dela... :)

"Pomarančni ples".

Še gasilska.

Dobrovoljni Gašper

2008-04-15T19:04:00.005+02:00

Že dolgo nisem objavil nič slik mojega sineta. Mali raste, kot gobe po dežju. Danes je bil neizerno dobre volje in navihan, zato sem to iskoristil za par portretnih fotografij.

Še vedno pa ugibajte česa po 11 letih več ni....Ko prvi ugotovi, objavim fotko.

1997 - 2008 - R.I.P.

2008-04-15T12:30:00.002+02:00

Se komu sanja? Ve kdo koga oziroma KAJ mislim s tem R.I.P.?

Mogoče objavim celo fotko.

----

No pa naj vam bo. Prvi je ugotovil Matjaž in mislim, oziroma predvidevam, da mu ni nihče povedal.
Easyriderka, zate vem, kdo ti je povedal... :)

Da se me ne boste na ulici ustrašili ali šli mimo mene pa objavljam novega sebe :)

Vsi pravijo, da zdaj zgledam veliko mlajši ... hehe. (foto: Nina)

Pizza con tonno alla Baro

2008-03-05T12:52:00.012+01:00

Pa sem se tudi jaz odločil, da na moj blog prispevam moj prvi recept, če že za drugo pisanje ni idej oziroma časa. Dejstvo, da pa rad kuham, pa je tako že tistim, ki me poznajo, dobro znano.

Nekako pred 10-imi leti sem namreč, še kot redni študent v Mariboru s sostanovalcem začel mojo kulinarično kariero. ;) Kokice in pizza, to je bilo najpogosteje na jedilniku.

Doma pa sem potem spilil pizza recept in začel eksperimentirati še z drugo hrano.

Mislim, da lahko kuha vsak, ki nima strahu pred tem in ne obupa prehitro. Čeprav se meni skoraj še ni zgodilo, da bi se mi kakšna jed popolnoma "sfižila".

No pa preidimo k bistvu. Sestavinam za pizzo s tuno, na moj način.
testo (za 3 standardne pekače):
- 1 kg moke, gladke, katerekoli
- 1 sveži kvas 42 g ali 2x25 g
- 1 jušna žlica soli (ne preveč zvrhana)
- 3 žlice olivnega ali navadnega olja
- 1 zvrhana žlička sladkorja, ali medu (ne kostanjevega)
- cca 0,5 l mlačne vode (odvisno od vlažnosti moke)

nadev (za 2 standardna pekača):
- 2 180g konzervi tune v oljčnem ali sončničnem olju
- 4 - 5 srednje velikih strokov česna
- 0,5 l pelatov v kozarcu
- žlička origana
- sol po občutku
- 1 srednje velika zelena paprika
- pol čebule
- 1 konzerva koruze
- 40 dag trdega sira za ribanje (edamec)
- olive po želji

Vse sestavine.

Postopek priprave testa.

V posodo nadrobimo kvas. Dodamo žličko sladkorja, 1 veliko žlico moke in cca 1 dcl mlačne vode. Gladko zmešamo, da se kvas stopi. Postavimo na toplo mesto za približno 10 minut, da se dvigne za cca. 3x.

Penasta zmes kvasa, vode, moke, sladkorja po 10 minutah počivanja na toplem

Medtem presejemo moko, dodamo veliko žlico soli in fino premešamo, da se sol porazdeli. Sam moko presejam zato, da prezračim moko in je zato testo bolj rahlo. Dodamo penasto zmes kvasa, preostanek pa s 4 dcl vode speremo s posode in jo dodamo k moki. Še preden zmešamo dodamo še olje, da se bolje porazdeli. Na začetku mešamo s kuljačo, da se sprime, potem pa intenzivno mesimo cca 10 minut.

Kot v starih časih ... :)

Zamešeno mehko testo damo vzhajat na toplo, jaz ga dam v pečico na program vzhajanje (40 stopinj, ventilator) za cca. 45 minut.

Testo po 45 minutnem vzhajanju.

Postopek priprave nadeva:

Medtem, ko testo vzhaja pripravimo ostale sestavine. Odcedimo olje iz tuninih konzerv in jih zmešamo v posodi skupaj s stisnjenim (seveda olupljenim) česnom, žličko origana, soljo in 0,5 litra zmiksanih pelatov. Papriko operemo, očisitmo semen in narežemo na trakove. Čebulo narežemo na krhlje, sir pa naribamo.

Pripravljena tunina omaka z ostalimi sestavinami.

Vzhajano testo premesimo toliko, da spusti zrak, oblikujemo hlebček in ga razdelimo na 3 enake dele. Sam to najlažje naredim s pomočjo tehtnice. Če prerežem neenakomerno, pač iz prevelikega dela vzamem toliko viška, da dobim 3 enake dele in potem premesim, da se sprime nazaj. Vaja in "augenmass" delata mojstra. :) 1 hlebček dam v dve vrečki in ga dam zamrznit, da ga lahko uporabim drugič za 1 pekač. V tem primeru, prejšnji večer vzamem zmrznjeno testo iz zmrzovalnika in ga dam v hladilnik. Zjutraj pa ga samo malo vzhajam, da se zagreje in potem razvaljam.

Ostala dva hlebčka na pomokani podlagi enakomerno razvaljamo na velikost pekača in s pomočjo valjarjao prestavimo v namaščena pekača. Z rokami raztegnemo tako, da testo zapolni pekač. Pustimo vzhajati še 10 minut, da se testo začne spet dvigovati.

Tunino omako razdelimo na dva dela in enakomerno namažemo po testu. Posujemo nariban sir, lepo zložimo papriko in čebulo ter olive po potrebi. Sam jih obožujem, zato z njimi ne varčuejm. Dodamo še koruzo.

Obložena surova pizza.

Pečico segrejemo na 200 stopinj. Sam vklopim spodnje grelo in ventilator. V primeru, da nimate ventilatorske pečice, je potrebno vključiti spodnje in zgornje grelo.

Pizzo pečemo cca 15 minut, da je testo spodaj svetlo rjave barve. Ko jo pečeno vzamemo iz pečice jo prekrijemo z alu folijo in pustimo 5 minut, da se testo spodaj zmehča.

Dva pekača pizze zadostujeta kot kosilo za 4 odrasle osebe.

In še končni izdelek:

Prav gotovo se bo našel kdo izmed vas, ki pizzo dela drugače. Tudi sam sem poiskusil že veliko variant. Dal sem že mozzarelo namesto edamca, na koncu svežo papriko in olive namesto pečenih, v testo pa sem namesto vode dal tudi že pivo.

Upam, da bo kdo preizkusil recept in da so se vsaj komu pocedile sline. Pa dober tek.

Bil ... na Krvavcu

2008-02-06T18:47:00.000+01:00

Namreč bil boj na Krvavcu. Boj z vremenom. Ja, bilo je klavrno in od 7 dni je bil idealni smučarski le en. No, vsega skupaj sem smučal 4 dni, ampak je bilo to smučanje bolj podobno iskanju igle v senu, saj je bila takšna megla, da sem moral nenehno gledat, da ne bom koga zbil. Katastrofalen je bil tudi umeten južni sneg - sami mokasti kupi, ki te v trenutku ustavijo in ti odpnejo smuči. Očitno pa sem se kljub vsemu dobro držal slogana "bolje počasi, kot nikoli", saj sem nazaj prišel bolj ali manj brez poškodb.

No, da začnem na začetku. V nedeljo 27.1. smo že s slabim začetnim občutkom do vrha nabasali dva avtomobila in se odpravili na Gorenjsko. S slabim občutkom zato, ker je Gašper 3 dni prej dobil vročino in jo je malo imel še tisti dan. Pa smo vseeno tvegali in res je še isti večer več ni imel.

Na Eldom, oziroma dom Elektrogospodarstva Slovenije smo jaz, Nina, Gašper, Tomaž, Ivo in Irena prispeli okoli poldneva.

Slika ni nastala ta dan, ampak je izpred dveh let, ko smo s prijatelji dopustovali tu.

Soba pa je bila velika - apartma s kuhinjo.

Skupni prostor s televizijo.

Jedilnica s krušno pečjo.

Nadvse duhoviti in prijazni Franci.

Tudi tu sem lahko malce "fitnesiral".

Smučke pa so čakale na sončni dan...

...ki je po meglenem ponedeljku prišel v torek. Ta dan je bil tisti pravi. Mrzla noč, ki utrdi sneg in ne premrzlo sončno jutro. Moj fotoaprat je v roke vzel Tomaž (Dopekillag), ki si je dal duška.

Ko smo mi smučali je Gašperja pazila babica Irena.

Gašper se je hitro spoprijateljil z eno izmed gostij Eldoma - Neli.

Medtem, ko Nina smuča že od malih nog, sem jaz ...

začetnik. Začel leta 2006. ;)

Na ta dan sta prišla tudi Ninina teta in stric - Denise in Jože.

Kot je bil lep dan je bil tudi večer in iskoristili smo ga za izlet do Eskimske vasi, ki pa je bila žal rezervirana za prvatno zabavo ...

Odšli smo proti sončnemu zahodu ...

v hladno Tiho dolino.

"Ratraki" so pred nočjo pridno urejali proge.

Na poti tja in nazaj pa so nenehno mimo švigali nori vozniki motornih sani ...

medtem, ko sem jaz na njih samo poziral. :)

In še nekaj iz rubrike "razno".

Malemu je bila sila všeč omara, v katero je sam zlezel, se skrival in govoril: "Ku-ku"!

Z Ivom sva vseh 7 dni bila trd kvartopirski boj - šnops.

Gašper je užival v hoji po stopnicah.

Včasih pa je bil tudi malo siten ... :)

Toliko zaenkrat v tej malce širši objavi. Če povzamem, se mi zdi, da je vse bolj za verjet vremenoslovcem, ki omenjajo "globalno segrevanje", saj očitno zime niso več to, kar so bile. Ena šola zame več pa je ta, da ne bom več rezerviral smučanja 3 mesece prej....

Pa sem nazaj

2008-01-15T10:51:00.000+01:00

Spet je minilo nekaj tednov od moje zadnje objave. Pač nisem tiste vrste blogger, ki bi pisal o vsaki mini prigodi, ki se mi pripeti in jo tudi fotografiral. Vmes pa tudi ni bilo nekaj večjih stvari, ki bi bile vredne mojega časa. :). Pa še fotoaparat sem imel na radiu, saj sem vmes fotografiral ekipo za avatarje na pageu. Zaradi slednjega razloga sem se tudi odločil za moj nov post, saj je bila mašinca pri roki. Tako sem se odločil, da malce pofotografiram okolje, kjer vsak delovni dan preživim 8 ur. Radio Fantasy.

Radio Fantasy se nahaja v 5. nadstropju poslovne stavbe Ingrad na Lavi 7.

Po izstopu iz dvigala je potrebno levo, kjer je uprava RF.

Na steni se bohoti lep napis.

Tajništvo.

Montaža oz. produkcija - moja pisarna, moje delovno mesto.

Še osnovna orodja - mešalna miza,...

mikrofon,

in slušalke.

V tem postu se nisem osredotočil na celotne prostore radia Fantasy, ampak zgolj na tiste, kjer se največ zadržujem. Tako nisem poslikal studia, novinarjev, uredništva, direktorjeve pisarne, skladišča in WC-ja. :). To mogoče kdaj drugič. Sicer pa, za tiste, ki še ne veste je že kakšen dober mesec dni moje delovno mesto tudi lokal Local, kjer ob večino sobotah vrtim glasbo. Vsi vabljeni!.

Kaj pa vi? Kakšno je vaše okolje, kjer delate in preživite največ časa??

Nekaj Gašperjevih

2007-12-25T09:31:00.000+01:00

Ja, priznam. Sem ponosen oče. Rad imam sina in rad ga tudi slikam. Ravno te dni je mali lump shodil in tudi to sem ovekovečil. Objavljam tudi nekaj slik, ujetih med njegovim ostalim početjem ...

Priznam. Mogoče sem včasih že malce tečen, ampak, tisti, ki še nimate otrok, ne veste, kakšno veselje je slikati otroka, ki vsak dan doseže nekaj novega.

Siva kučma, bela brada

2007-12-21T11:21:00.000+01:00

Se ga kdo izmed vas še sploh spomni? Predvsem iz časov vrtca in nižjih razredov osnovne šole? Iz časov, ko Božiček še ni vedel, kje je Slovenija? Seveda govorim o dedku Mrazu. Meni osebno veliko ljubši, saj ni tako skomercializiran in "uvožen", kot je Božiček. In ravno ob takšnih dogodkih, kot je bil v sredo, se kar zamislim in si rečem, "Uf, kako smo že stari." Saj se še lepo spominjam obiska dedka Mraza, ko sem bil še sam v vrtcu, zdaj pa to isto že doživlja moj sin.

V vrtcu Anice Černejeve so organizirali vožnjo otroka ob spremstvu enega starša z pocestnim vlakcem do parka, kjer naj bi jih pričakal dedek Mraz. Pa ni šlo vse po načrtu...

Dogovorjeno mesto za prihod vlakca pred hotelom Faraon,

zunaj pa mrzlo kot "hudič" (-4 stopinje C).

15 minut čakanja zastonj. Trde noge, premraženi prsti. Nato pa dejstvo - Vlakca ne bo! Menda se je zjutraj pokvaril in ga niso uspeli popravit. Zato je dedek mraz prišel na mesto čez cesto - pred II. osnovno šolo Celje.

Doborodošlica in opravičilo na humoren način.

Vsi so bili kljub razočaranju vseeno zadovoljni, saj ...

je kajkmalu začel z obdarovanjem - saj poznate tisto (zvrhan koš)

Iz koša je jemal darila in po imenu in priimku klical otroke...

...
...in jih na prijazen način obdaroval....

....

...tudi mojega Gašperja, ki se ga ni prav nič bal....

Še prav rad se je slikal z njim....

Še slovo in ...

Začuden obrazek.

Tole pa še ena "off the record"....

s katero vam hkrati ob tej priložnosti zaželim nadvse mirne in nasmejane praznike in vse najlepše v prihajajočem letu. Hvala vsem, ki spremljate moj blog in včasih tudi kaj komentirate.

Postavitev novoletne jelke

2007-12-15T13:14:00.000+01:00

Veseli december. Čas lučk, okraskov in ostalega prednovoletnega kiča. Pričakovanje novega začetka. Občasni pomisleki o minulem letu, neuresničeni plani in prestavljanje le teh v naslednje leto. No, če pomislim, kaj vse se je dogajalo v tem letu, moram priznati, da je bilo kar lepo in uspešno. Pa pustimo to.

Pri nas doma smo jo že postavili. Čeprav imajo drugje verjetno dručagno prakso in to počnetjo na Božični večer, sva bila midva z Nino malce nestrpna, saj naju je zanimalo, kako se bo Gašper odzival na utripajoče lučke in pisane okraske. Pri postavljanju je pridno sodeloval, z zanimanjem opazoval in se čudil. Gotovo, postavljeno je seveda želel razstaviti nazaj, a sva mu nekako le dopovedala, da so okraski vseeno bolj zanimivi, če če so na smrekci in ne pod njo. Pod njo ga bodo namreč 25. decembra čakala darila. In upam, da tudi mene. :)

Začetek, večina še v škatlah ...

Gašper se je seveda trudil, da bi čimbolj pomagal....

A glavnino je seveda opravila Nina.

Jaz pa sem imel čas in slikal. Pojoči in plesoči Rudolf.

Božični medo.

Namizni adventni venček.

in še nekaj slikic postavljene in okrašene jelke...

Avto oglas in ostalo

2007-12-02T19:00:00.001+01:00

Spet vam na svojem blogu ponujam eno vozilo, resnično vredno nakupa. Upam, da bo tudi to šlo tako hitro v roke novega kupca, kot je to bilo pri prodaji Lade Nive. Prodajalec je tudi tokrat moj tast Ivan, ki se je pač odločil, da si bo kupil novega, dražjega terenca.

Prodaja se torej: Renault Kangoo, letnik 2003, z ogromno opreme, nikoli karamboliran, varčen, zmogljiv in kupljen ter redno servisiran v Sloveniji. Vsa oprema je tako obsežna, da jo težko spravim sem na blog, zato si jo lahko pogledate tukaj. Za lažjo prestavo pa slike, tu bolj kvalitetne, kot na avto.net.

Meglenke in zaščita podvozja.Dvojna drsna vrata za lažje vstopanje Original avtoradio z kontrolami na volanu.Avionske omarice - praktična odlagalna mesta.

3 stopenjski 4 kolesni pogon - viskozna sklopka.

Varčen turbodieselski pogon s skupnim vodom. Poraba cca 7.5 l/100 km, kar je zelo malo za tako veliko in zmogljivo terensko vozilo.

Cena za vozilo je 10.750 €.

Toliko v rubriki mali oglasi. Med minulim časom od zadnje objave, pa sem med ostalim hodil malce v hribe, že dve zaporedni soboti, pred dobrim tednom dni pa so medtem nastale te fotografije vzpona na Celjsko kočo, čez Grmado.

Zbrana družba.

Mlad pohodnik Benjamin.

Zraven je šla tudi doga Fina, ki je bila večinoma v ospredju.

Pečovniška koča na Grmadi.

Zadnjič pa sem slikal tudi mojega lumpa, ki je sam jedel testenine s tunino. Pravi pujsek:

Vsi komentarji in kritike doborodošli.

Brskanje po arhivu

2007-11-22T21:06:00.001+01:00

Pa sem vsi vzel nekaj časa in malce pobrskal po arhivu. Predvsem po fotografijah, ki so nastale, od kar imam svojega EOSa. Takrat sem se namreč praktično začel izobraževat tako o tehniki, kot o kompoziciji fotografiranja. Fotografije, ki so nastale še s kompaktom (pred 350d sem imel Canon Powershot S50 in Canon Powershot Pro1) pa si sploh ne upam pogledat, kaj šele objavit, ker so totalno skregane z načinom fotografiranja, ki ga imam zdaj. Res pa je, da se intenzivneje ukvarjam s fotografiranjem ravno v času Gašperjevega odraščanja. Zato toliko slik njega.

Seveda so tudi te fotografije, ki jih objavljam drugačne, kot bi bile, če bi slikal danes. Precej sem moral tudi popraviti kadriranje (crop), malce pa sem se izživljal z efekti, zgolj zato, da niso monotone. Na primernost barv glede na dogodek nisem gledal, ker toliko časa pa tudi nimam. ;)

Hanna. Fotografija stara več kot 2 leti.

Ena izmed stvari, ki jih rad počnem. Kuham. Predvsem na kakšnih piknikih, rojstnih dnevih (golaž, vampi,...) V tem primeru na bratovem in prijateljevem 30. rojstnem dnevu.

Rad pa tudi hodim v hribe. Spuščanje iz Ojstrice (2350) skozi Robanov kot. Avgust, 2005.

Kakšne pol urice po rojstvu. 3.9. 2006, 1:30.

Prva posteljica. V bolnici, isti dan, cca 12:00.

Prvi obiskovalci. Star ata Toni, babica Irena, star ata Ivo, babica Zdenka.

Varno v rokah mamice,

atija,

babice,

starega ata in

edine še živeče prababice Kristine.

Po obisku v bolnici pa s prijatelji direktno v Branibor, kjer sem imel rezervirano teraso. V vrhuncu noči nas je bilo cca 20.

Že malce v "elementu",

utrujen,

in objokan (čustva hočeš, nočeš udarijo ven....). Res pravi prijatelj Urosh.

Prvi sprehod. 11. dan.

Prvo kopanje. Po cca. 14 dnevih.

Še nekaj fotografij prvih 2 mesecev.

Mogoče kdaj, ko utegnem pobrskam še globje. Zankrat pa bodi dovolj obujanja spominov....

Niva že prodana

2007-11-07T14:41:00.000+01:00

Očitno so bile fotografije tako dobre, da je avtomobil že prodan. Od objave na avto.net in mojem blogu ni minilo niti par uric in avto je že prodan. Telefon se je tastu menda "vžgal". Tako da, če kdo kaj prodaja, naj objavi na mojem blogu. ;) Seveda je bil kriv avto.net in mogoče res malo tudi fotografije, ki pa so po čisto objektivni oceni bile drugačne od ostalih.

Tast Ivo prodaja Lado Nivo

2007-11-06T19:31:00.000+01:00

Mogoče se naslov sliši malce poetično, ampak drži. Če kdo potrebuje resnično kultno terensko vozilo, ki je kos čisto vsakemu brezpotju, potem je Lada Niva 1.7i prava odločitev. Lada Niva je eno najzmoglivejših terenskih vozil vseh časov, razmerje cena/zmogljivost pa je praktično nedoseglijvo drugim znamkam. Je letnik 1996, ima 59 tisoč realnih prevoženih kilometrov, Ivo pa je drugi lastnik. Ima 4 kolesni pogon, sistem proti zdrsu "špero" in reduktor za še večjo moč. Je dobro ohranjen, nikoli ni bil resneje poškodovan oziroma močneje karamboliran. Tu in tam je skozi čas nastala kakšna odrgnina, ki pa je bila tudi popravljena. Opremljen je s štirimi novimi pnevmatikami, zraven dobite tudi avtoradio. Za več informacij pokličite Ivana: 031-720-040, lahko pa me držite za besedo, da je pošten. Slike:

Pravi robustnež.

Kot iz škatlice. :)

Pa naj kdo reče, da ne izgleda dobro!

Še pogled od zadaj.

Stalni 4 kolesni pogon, ki mu ni para.

Še notranjost in detajli ....

....

...

Cena samo 1.150 €.

Kaj sem počel oktobra

2007-10-30T21:03:00.000+01:00

Delal. Skrbel za družino. In še marsikaj. Vmes pa tudi nekaj slikal. Sicer ne kaj pretirano, ampak mogoče toliko, da se prah na fotoaparatu ni preveč kopičil. Glede na to, da je moj blog pretežno foto značaja, pa se seveda spodobi, da vam jih kaj pokažem. Kot vedno ni nič revolucionarnega. Pa vseeno. Popljuvajte, komentirajte. Predvsem tisti, ki se spoznate na fotografijo. Rad bi objektivno oceno kvalitete mojih fotografij, mogoče kakšen nasvet. Tudi pohvalo, seveda. :) Zahvaljujoč prijatelju Stardustu, ki me je opomnil, da se ne da, pa sem zdaj uredil, da lahko komentirate vsi. Tudi neregistrirani uporabniki. No, pa začnimo.

Me je prosil prijatelj Urosh, če mu za Celjana poslikam požarno vajo za Planetom Tuš. Seveda nisem odklonil. Vedno rad poiskusim kaj novega. Tokrat reportažno fotografijo. Sigurno niso fotografije profesionalne, glede na to, da to ne počnem velikokrat, pa vseeno. Tudi nekega umetniškega pridiha ne morejo imet, saj se je vse dogajalo hitro.

Gasilci na poti na prizorišče.

Vlamljanje v skladišče.

Pripravljena oprema in orodje.

Seveda so osnova gasilne cevi, ki jih ...

...je potrebno napeljati in ....

...priključiti na hidrant.

Postavitev gasilske ekipe. Za ta posnetek je bilo potrebno preplezati ograjo in se povzpeti na streho Planeta Tuš.

Gašenje iz zraka.

Dajanje ukazov!

Reševanje ponesrečencev.

Ker je šlo za vajo in ne zares, sem imel vmes čas slikati še kaj drugega. Moj mali.

Urosheva Gaja.

Potem sva šla z Uroshem pogledat še na drugo stran. Kjer so se učili zaposlene v Tušu uporabe gasilnega aparata.

Toliko o tem dogodku, ki sicer ni bil ne vem kako velik, tudi gledalcev ni bilo veliko. Zame pomembnejši in prijetnejši pa je bil naslednji. Spet smo praznovali. Na Alminem domu. Nekdo je imel rojstni dan. Kdo ne povem. Koliko je bil star, ne povem. Sicer pa vam bo takoj jasno. Tu so fotografije.

Zbrana družba. Popolnoma enaka zasedba kot na Krstu Gašperja.

Nazdravljanje s slavljenko....

Mojo Nino, seveda.

Ob res obširni in mogoče "neobičajni" ponudbi hrane, je bila odločitev težka.

Odpiranje daril....

Ura. CK. Za to sem poskrbel sam.

Prstan. Belo zlato z briljantom. Od mamice in Gašperjeve babice ....

Irene.

Še nekaj vragolij. ;)

Tudi ta dogodek je bil zame, še posebej pa za Nino, nekaj posebnega. Če takole ob nedeljah ne veste, kam bi na kosilo, priporočam Almin dom. Res dobra hrana in postrežba. Sicer smo morali biti kar v pivnici, ker je bilo v zgornjem nastropju rezervirano. Tako, da priporočam ob večji družbi rezervacijo, ki pa je mi nismo imeli.

Zatišje

2007-10-16T20:24:00.000+02:00

Dnevi kar bežijo. Otroci rastejo, mi se staramo. Jesen je tu, prihaja zima. Ja, to so dejstva. Jaz pa zadnje čase nič kaj pretirano kreativen, saj zaradi obilice dela nekako ne najdem prave inspiracije in energije za pretirano možgančkanje o tem, kaj naj še poslikam. V času od moje zadnje objave sem tako naredil bolj malo posnetkov, kar tako za pač eno novo objavo pa jih nekaj kažem javnosti.

Pred spanjem je sitnega Gašperja treba malce zamotiti. Pa sva se slikala.

Ko se je naveličal je že prosil: "Dej ati vdami me v oke!"

Na pohodu od Šentjurja v Celje sem ujel lepotičko. Ni užitna, da ne bo kdo poiskusil, če najde kakšno.

1/10 s. Flash - second curtain. Miganje z aparatom med ekspozicijo. Igranje z kanali.

Obljubim. Kdaj drugič se bom bolj potrudil. Zaenkrat pa naj bo dovolj.

Pečenje kostanja

2007-10-01T21:03:00.000+02:00

Dejstvo je, da je skoraj ni jeseni, ko narava ne bi dala na razpolago tiste, letnemu času najbolj specifične plodove. Poleg seveda obilice gob v gozdovih, tam ne primanjkuje kostanja. Sam sicer nisem pretiran ljubitelj pečenega ali kuhanega (lahko bi dejal, da ga za konzumiranje ne maram), ampak so mi dogodki kot je pečenje tega, bolj pri srcu. Pač eden izmed razlogov več, da se družba dobi z razlogom in se ima fino.

Tokrat je bila lokacija v naprej neplaniranega dogodka v četrtek, 27.09. Plava laguna v Celju. Tastova garaža, ki je včasih vse prej kot prostor za parkiranje vozil se je tako prelevila v piknik prostor:

Pogled iz garaže na plavo laguno. Ljubljanska 64 - 54.

Medtem ko je najin otrok spal v avtomobilu in sem čakal na zbor družbe ter začetek dogodka, sem se malce igral. Ninine besede tik pred škljcoem: "Kaj spet strašiš s tem fotoaparatom???"

Košara surovih plodov, ki se jim v tistem trenutku ni pisalo nič kaj dobrega....

Tast in svak. Pred pečenjem je treba v kostanj zarezati ....

...pripraviti "kurišče", ....

... in pijačo. V steklenici verjetmite mi, ni voda! :) Lahko ugibate, kaj paše k pečenemu kostanju.
Preveriti je treba jakost ognja in ...

...kmalu začne kostanj dobivati užiten izgled.

A bo kdo?

Vonj po pečenem kostanju se je po "laguni" začel hitro širiti in lačni želodčki so prihajali .... Tinko z vnkukom Simonom.

Kaj kmalu nas je bilo kar nekaj ...

In še ena izmed zadnjih porcij ....

Po precejšnji količini zaužitega kostanja in kakšnem dcl popite "tekočine" se nasmeh kar sam nariše na ustnicah... :)

Letnemu času primerno se je tako zgodil kostanjev piknik. Upam, da komu s temi fotografijami nisem naredil prevelikih skomin, pa saj imate vsi možnost - gozodovi kar sami vabijo k nabiranju teh neokrnjenih, brezplačnih plodov. V trgovinah je namreč za kg surovega kostanja potrebno odšteti več kot 4 €. Pa naj kdo reče, da je samo kruh drag....

Pomagajmo prizadetim

2007-09-20T10:16:00.001+02:00

Že sam banner pove dovolj. Prispevajte vsaj nekaj, kajti gre za nas, Slovence in ne tuj narod. Več informacij na strani Poplave 2007. Sam sem daroval 20 €, darjute tudi vi, kolikor ste zmožni.

Sprememba teme

2007-09-18T12:19:00.001+02:00

Verjetno ste že takoj ob obisku opazili spremembo. Ja, odločil sem se za zamenjavo postavitve in izgleda mojega bloga. Upam, da vam je zdaj bolj všeč. Prejšnjega izgleda sem se naveličal, pa še včasih ni bil preveč razločen zaradi pikčastega ozadja.

Gašperjeva 1. svečka

2007-09-10T19:43:00.000+02:00

Joj, kako je minilo Eno leto. Se mi zdi, da je bilo še včeraj, ko je bil še v materinem trebuhu in da smo ga kak teden nazaj skupaj "zalili" ob njegovem rojstvu. Pa je že leto naokoli. Seveda se za prvi rojstni dan spodobi prirediti majhno zabavico, vsaj za družino in najožje prijatelje. Šele kasneje jo bo lahko praznoval med svojimi vrstniki, pa raje ne pomislim na to, saj se zavedam, da bo tudi zabava, ko ga bom peljal v kak center na praznovanje s prijatelji, kot bi mignil tudi tu. Prehitro beži čas.

Ker je Gašper rojen 3.9. in je bil letos ta dan ponedeljek (sredi delovnega tedna), smo praznovanje priredili na soboto in nedeljo. V ponedeljek pa je vseeno dobil lepa darila - od babice Zdenke in starega ata Tonija tricikel, od strica in hkrati botra Nenada in njegove Petre pa poganjavček s prikolico, ki se lahko priredi tudi v takšnega, da ga rine pred sabo. Babica Irena in star ata Ivo so poskrbeli za lepe zavese za Gašperjevo otroško sobo, od prijateljev pa je dobil lepega požrešnega krokodila in divjega rdečega poganjavčka z volanom.

Stric Nenad in Petra sta mu kupila poganjavček s prikolico.

Torto smo naročilo pri Sladkem Toniju - slasčičarna pri jezu ob Savinji.

V soboto zjutraj pred zabavo je po gobe šel star ata Ivo in mu jih prinesel.

Včasih se prav prepričljivo postavi na noge.

Rad pa ima tudi, da ga "žuliš" po rokah. Varno v naročju starega ata Tonija.

Povabljenci v soboto.

Teta Štefka. Pa ni moja teta. Tako jo kličem, ker jo poznam že celo življenje, saj je naju z bratom pazila, ko sva bila midva dojenčka - ah, kje je že to.

Nekaj pogostitve za povabljence.

In tisto najpomembnejše pri rojstnem dnevu. Torta s prvo svečko...

......in ognjemetom. S kakšnim zanimanjem ga je opazoval.

Ker je Gašper še premajhen je namesto njega za razrez torte poskrbel drugi najmlajši na zabavi - njegov stric Tomažek.

Prijatelji pa so na praznovanje prišli naslednji dan (v nedeljo).

Spet eno izmed novih daril. Poganjavček z volanom.

Še en lep družinski dogodek je za nami. Gašper pa neustrašno in bliskovito raste. Zdaj že pridno hodi v vrtec in se tam uči novih vragolij.

Drag (drek) race

2007-09-05T18:17:00.000+02:00

Zakaj takšen naslov? Ker bi po mojem mnenju druga beseda bolj ustrezala nazivu prireditve, glede na samo kvaliteto. Vsako leto je namreč ta slabša, čeprav organizator (Nino Cokan) nenehno obljublja več. Praktično ni kaj videt. Progo so s 402 skrajšali na 201 m, ozvočenje pod nivojem in nenehno prekinja, redarji osorni in neprofesionalni, po avtu pa se razgaljena "maže" samo še ena. Skratka polomija. Šel sem z dobrim namenom, da naredim nekaj dobrih fotk, pa me je že kajkmalu minilo in jih je tako nastalo čisto malo. Samih vozil v akciji se mi sploh ni dalo slikati, saj sta me pristop redarja, katerega IQ je premosorazmeren z velikostjo njegovega "vampa" in njegovo povzigovanje glasu prepričali v to, da se ne isplača uničevati celic baterije.

Ob vstopu škljocnem dve hostesi, ki jima je vibriranje iz glasnega avtomobila verjetno prijalo.

Ej, Sekundek, kdaj bo tvoj imel takšna vrata ? :)

Sigurno najdražji primerek na prireditvi. Lamborghini Gallardo.

Oh, ko bi sam imel ta znak na sprednjem delu vozila... :)

Gneča ljudi me naredi firbčnega in grem gledat, okoli česa se zbirajo...

....in čakajo....

...in dočakajo...Če se ne motim ima umetniški vzdevek Pia.

Ok. Zadnjici ni kaj očitat.

Verjetno si jo bo dal za ozadje ... :)

Pa tudi spredaj je "zanimiva" (škljoc by DopeKillaG).

Fant se verjetno ob gledanju Pie sprašuje kdaj bo odrasel, ženska pa se nevoščljivo kremži.

Ko sem svaka vparšal, če mi da en krog z Gallardom mi je pokazal tole... :(

Zamišljen. Sigurno me drugo leto ne vidijo več.

Nič. Fotke vem, da niso zanimive, ravno zato pa sem jih tudi objavil. Ker sovpadajo z minulo nezanimivo prireditvijo.

LePlac - Fantasy party

2007-09-03T15:46:00.000+02:00

V petek, 31. 8. 2007 se je v Coctail baru LePlac v Šempetru odvijal Fantasy party z naslovom Club Edition. Delal sem kot eden izmed 3 DJ-ev, vmes pa sem si seveda dal duška s fotografiranjem. Nastalo je kar nekaj fotk, objavljam tiste zanimivejše. Sicer niso nič cropane, torej sta kadriranje in kompozicija originalni. Edina obdelava je bila v Lightroomu, saj sem slikal v RAW.

Ura 20:00. Še prazen šank.

Lokal smo okrasili z baloni.

Resident DJ - Dean Deen.

Osnovno orodje vsakega klubskega DJa -gramofon.

Sveže zaljubljeni prijatelj Aljaž s punco Matejo.

Novinar Tilen z "oboževalko".

Ko so ljudje videli kako velikega imam - fotoaprat, so se nastavljali...

....in nastavljale....

...in nastavljala (novinarka Jasmina)

Emil - zmagovalec Bara 2.

Ljudje v elementu in...

...nepopisna gneča.

Verjetno je mislil V kot Victory oziroma zmaga. :)

Mr. Andy DJ med oboževalkama!

Ta leva je baje Julie iz New Yorka.

Go-Go plesalka.

Nekaj pozerjev ....

...in pozerk!

Tako. Pa sem kolikor tolikor izkoristil tehniko. Zaslonka 2.8 je pripomogla k nizjemu ISO-u, flash k bounce back efektom, battery grip pa k oprijemu in boljši vzdržljivosti. Če so vam všeč, pa komentirajte sami. Več fotografij pa na strani Deana Deena in Radiu Fantasy!

Tri hitre

2007-08-25T14:01:00.000+02:00

Pa sem končno dočakal battery grip za mojo 350-tko. In res, portretrno fotografiranje s to razmeroma poceni zadevo se je spremenilo za 34634 odstotkov. Nasploh je oprijem boljši, pa še vzdržljivost aparata se mi bo povečala za 100 %, glede na to, da imam dve originalni Canonovi bateriji. Seveda sem zadevo že prezkusil, najprej naredil fotografijo našega novega radijskega moderatorja Damjana:

Da bodo vsi poslušalci RF vedeli, kako izgleda.

Potem sem se igral še malce v avtu (ne med vožnjo seveda) in slikal sina:

Tokrat sem slikal v RAW in se malce igral s testiranjem Lightrooma 1.1. Tamron in 2.8 pa sta tudi naredila svoje pri zajemu.

Velika planina

2007-08-19T13:13:00.001+02:00

Bil je lep sončen dan. Sreda, 15.8. Praznik Marijinega vnebovzetja. Idealni pogoji za meni že ničkolikokrat opisano, a do tistega dne še ne videno Veliko planino. In smo šli. Jaz, Nina, Gašper, Star ata Ivo, babica Irena, stric Jože in teta Denise. Za začetek smo si zbrali pot iz Podvolovjeka in ne iz Kamnika, od koder gre sicer žičnica. Gneča je bila nepopisna, saj smo najmanj pol ure iskali dve parkirni mesti.

Začetek.

Že kajkmalu naletim na zanimive "rože". Volnatoglavi osat.

Bodeča Neža. Ko je sončen dan je odprta, ob oblačnem vremenu pa se zapre.

Da sem lahko jaz pridno fotografiral je Gašperja nesel star ata Ivo. (kakšen izgovor)

Nina dobro razpoložena in nič utrujena, saj vzpon ni prehud.

Kajkmalu (po kakšne pol urice) so se že pojavile prve planšarije ....

... utrujene noge in ....

...lačni želodčki.

Gašper je res užival in ni bil nič kaj siten.

Jaz pa tudi dobre volje naredim en "avtoportret".

Vmes "škljocnem" še taščo.

....prelepo veliko smreko....

...in gručo ljudi, ki so se kot kača vili do vrha.

Po postanku smo kajkmalu nadaljevali proti vrhu.

Ena slika ob začudenem teličku ....

...in mamici Milki.

Ves čas vzpona pa so se na desni strani bohotile Savinjske alpe.

Končno smo prispeli in začeli z občudovanjem.

Očitno na Veliki planini ne manjka krav ....

....planšarij....

....ljudi....

....gričkov....

....razgledov....

...in gneče.

Nadaljevanje poti proti Mali planini.

Koča na Mali planini (Domžalski dom).

Gašper je bil tudi že lačen.

Sit in dobre volje.

Jože je svojega laškega hitro pospravil.

Kmalu po prvi koči so se začeli spet čudoviti razgledi.

In naslednja koča. Jarški dom.

Zadnje planšarije pred koncem poti.

Zadnje kravice.

In zadnje smreke.

Toliko v moji reportaži. Vsi, ki še niste bili vam takšno turo toplo priporočam, saj ni nič težja od običajnega sprehoda in ves čas poti ne manjka lepot Slovenije (planšarije, kravice, razgledi, itd.).