Nekaj trenutkov

Nič kaj ne bom dolgovezil, kar se tiče pisanja. Po brskanju po moji prenabiti fotografski zbirki sem izluščil nekaj trenutkov, ki vam jih kažem. Kar tako, dnevni preblisk.

Akterja na zgornjih fotkah poznate, ta spodnja verjetno ne...

Sestrična Petra iz Zagreba na obisku.

Prijatelj Karli s hčerkico Evo.

V vrtcu s starši

Torkovo popoldne je bilo tako za nas, starše, kot seveda še bolj pa za otroke zelo zanimivo. Vrtec Anice Černejeve, enota Mavrica, kamor hodi moj mali Gašper je namreč od 16. ure dalje organiziral druženje s starši in otroci. Lep jesenski dan je bil kot nalašč za velikoštevilčni obisk:

Ob vstopu na igrišče je starš in otrok dobesedno mrgolelo.

Množica je bila zbrana ob veliki "plahti", s katero so otroci navdušeno plapolali.

Nekateri so se spuščali po toboganu počasi ...

Nekateri pa malce hitreje ...

...

Seveda ni manjkalo žogic ...

In zanimivih rekvizitov. Tunel.

Ku-ku.



Žoga sicer majhna, a v otroških rokah zgleda velika. :)



Vrtenje....

...

... in brisanje noskov.

Kot zanimivost naj napišem, da si nisem mislil, kako zahtevni so takšni otroci za slikat. Sploh v takšni gneči. Kadriranje tako traja mogoče samo desetinko sekunde in že vse se spremeni. Pa saj smo tudi mi bili v teh letih razigrani.... :)

Gašperjeva 2. svečka

Joj, kako teče čas. Sine je že tako zrasel, da od 3. septembra njegovo starost več ne štejemo v mesecih, ampak v letih. Ta dogodek smo skupaj z njegovo in seveda našo druščino, tako družino, kot prijatelji proslavili na Svetini na vikendu dedija Ivota.

Prva darila.

Ultimativni stroj za proizvodnjo mehurčkov.

Katapult za raketo.

Nov obisk, nova darila ...

...in polna usta prababice Kristine. :)

in spet - novi gosti, nova darila.

Medtem se je Dejan preizkusil v mešanju pasulja.

Gašper pa v šminkanju s čokolado.

Tudi gunglica je dobila nove kandidate ... Klaro.

Utrujeni mlajši ... in ... malo ...

....starejši gosti.

In stara pesem - novi gosti - nova darila.

Dežnik Tom & Jerry.

Irenci, Irenci, Irencasti (to ime je btw. patentiral njen sin Tomaž) se je smejalo, ker se je bližala torta.

Kot vedno, navihana Hanna.

Tudi Urosh je nabiral material za svoj blog. Točno ta je nastala takrat.

Se javim, ko bo mali star 3 leta. Malce za šalo, malce za res. Žal je manj časa za objavljanje na blogu, ampak verjamem, da naslednjič prej kot v 1 mesecu najdem čas za kaj novega.

Jalovec (2645)

Mesec avugst si bom v moji pohodniški karieri še posebej zapomnil. Najprej sem 10. tega meseca postal Slovenec, saj sem skupaj z sodelavci z Radia in PD Grmado osvojil naš najvišji vrh ... Triglav, seveda:

Moja malenkost skrajno levo.

Krst. Mater si je Mišo dal duška.. :)

Potem pa sva z Ivanom odločila, da postanem še planinec. Za to pa je v Sloveniji potrebno premagati vzpon na Jalovec, ki pri nas velja za enega težjih.

Jutro, 5:40, petek, 22. avgust. Vršič.:

Ninina teta Dani, stric Joško in "tast" Ivan.

Prvi del poti je pravi turističen in lahek.

Pogled na Prisojnik, kamor sta se odpravila Joško in Dani. Na Jalovec sva šla sama.

Zadni del poti do koče na Špički pa že bolj strm, a ne nevaren.

Po dveh in pol urah prvi daljši postanek. Zavetišče pod Špičkom.

Pogled na bližnje melišče, ki pripelje do vrtoglavih praktično pravokotnih nezavarovanih vzponov. Pot sva iz koče nadaljevala po 40 minutnem postanku.

Pogled na opravljeno pot po cca 30 minutah vzpona.

Na prvem, cca. 85 stopinjskem vzponu.

Šele po cca. 1 h se pokaže ciljni vršak - Jalovec.

Tistim z vrtoglavico pogledov dol ne priporočam, saj so prepadi globoki sigurno 500 m.
Ograje pa nikjer. :)

Pod grebenom Jalovca ...

...in na ozkem delu. Prepad na vsaki strani - gromozanski.

Napačen korak in zdrs po melišču je garantiran.

Ponosen kot še nikoli.

Po pravici rečeno, sem bolj ponosen na to, da sem postal planinec, kot Slovenec, saj je vzpon na Triglav po mojem mnenju pravi hec v primerjavi s plezanjem po steni Jalovca. Kot pri večini vzponov pa tudi tokrat nisem uspel prikazati pravih strmin, saj za snetje nahrbtnika in iskanje fotoaparata ni bilo časa, večinoma pa niti prostora.