Potem sem se igral še malce v avtu (ne med vožnjo seveda) in slikal sina:


Tokrat sem slikal v RAW in se malce igral s testiranjem Lightrooma 1.1. Tamron in 2.8 pa sta tudi naredila svoje pri zajemu.


Že kajkmalu naletim na zanimive "rože". Volnatoglavi osat.
Bodeča Neža. Ko je sončen dan je odprta, ob oblačnem vremenu pa se zapre.
Da sem lahko jaz pridno fotografiral je Gašperja nesel star ata Ivo. (kakšen izgovor)
Nina dobro razpoložena in nič utrujena, saj vzpon ni prehud.
Kajkmalu (po kakšne pol urice) so se že pojavile prve planšarije ....
... utrujene noge in ....
...lačni želodčki.
Gašper je res užival in ni bil nič kaj siten.
Jaz pa tudi dobre volje naredim en "avtoportret".
Arhitekutrno precej drugačna in moderna v primerjavi z ostalimi cerkvami v Celju. Lepa.
Zbrani povabljenci. Samo najožji sorodniki: Babica Irena z Gašperjem v naročju, stric Tomaž, star ata Ivo, star ata Toni, mami Nina, botrca Petra, boter Nenad, babica Zdenka, prababica Kristina.
Prvo "maziljenje" z oljem in vato. Župnik mag. Srečko Hren.
"Oče naš, ki si v nebesih...."
Po krstu pa bolj sproščeno vzdušje. Star ata Ivo z Gašperjem od blizu.
Drugi stric Tomaž. S svojo irokezico....
Tudi jaz malce požulim dudo...
Verižica pa je bila v zanimivem vozičku, ki ga ima Gašper za igračo.
Tudi sam sem nor na torte. Zanjo je poskrbel boter Nenad.
Ja. Še en dogodek je za nami. Kmalu, 03.09. pa bo Gašper upihnil prvo svečko. Pa bomo spet slikali. Seveda vmes objavim še kaj, saj že izibram nekaj starejših slik iz mojih planinskih postojank.....
Tudi letos smo se za glavni poletni dopust odločili za destinacijo, ki je toliko oddaljena, da si je za potovanje potrebno izbrati polet z ...