Začetek.
Že kajkmalu naletim na zanimive "rože". Volnatoglavi osat.
Bodeča Neža. Ko je sončen dan je odprta, ob oblačnem vremenu pa se zapre.
Da sem lahko jaz pridno fotografiral je Gašperja nesel star ata Ivo. (kakšen izgovor)
Nina dobro razpoložena in nič utrujena, saj vzpon ni prehud.
Kajkmalu (po kakšne pol urice) so se že pojavile prve planšarije ....
... utrujene noge in ....
...lačni želodčki.
Gašper je res užival in ni bil nič kaj siten.
Jaz pa tudi dobre volje naredim en "avtoportret".
Vmes "škljocnem" še taščo.
....prelepo veliko smreko....
...in gručo ljudi, ki so se kot kača vili do vrha.
Po postanku smo kajkmalu nadaljevali proti vrhu.
Ena slika ob začudenem teličku ....
...in mamici Milki.
Ves čas vzpona pa so se na desni strani bohotile Savinjske alpe.
Končno smo prispeli in začeli z občudovanjem.
Očitno na Veliki planini ne manjka krav ....
....planšarij....
....planšarij....
....ljudi....
....gričkov....
....razgledov....
...in gneče.
Nadaljevanje poti proti Mali planini.
Koča na Mali planini (Domžalski dom).
Gašper je bil tudi že lačen.
Sit in dobre volje.
Jože je svojega laškega hitro pospravil.
Kmalu po prvi koči so se začeli spet čudoviti razgledi.
In naslednja koča. Jarški dom.
Zadnje planšarije pred koncem poti.
Zadnje kravice.
In zadnje smreke.Toliko v moji reportaži. Vsi, ki še niste bili vam takšno turo toplo priporočam, saj ni nič težja od običajnega sprehoda in ves čas poti ne manjka lepot Slovenije (planšarije, kravice, razgledi, itd.).
6 komentarjev:
hehe zanimivo videti še reportažo z drugega zornega kota :)
sem se iskal po slikah ;)
Sem ravnokat pokomentirala "matiasovo planino"...pa tudi "tvoja" ne zaostaja preveč.
Vedno bolj imam občutek, da sem gor se bom pa res mogla vseeno spravit. Pa čeprav nisem nek hribolazec. Sej ni preveč hudo, a neee? ;)
Skratka...očitno je bil dobro izkoriščen dan :)
@Spela:
Hehe. To je mala malica. Ko greš enkrat res na kakšno 10 urno turo in to z hudimi vzponi na kakšnih 2400 m, potem veš, da takšni sprehodi niso nič. Tu ni bilo niti enkrat potrebno grizti lastna kolena, tako je položno vse skupaj....Na takšno turo gre lahko res vsak, brez kakršnih koli priprav. Še vzpon na Celjsko kočo je po moji presoji težji.
Bravo majster. Kaj hudiča je kurčiš, da so fotke nič posebne. Če bi vas postavil v linijo, komplet vse, ki ste fotkal na dan, grem stavit, da bi stal precej v ospredju.
Moje so pa res kr nekaj, je blo vreme absolutno u k***. Bom, če ne bo nič zanimivejšega enkrat objavu.
Hvala za komplimente. Edino kar sem zasral, da nisem slikal v RAW, ker bi lahko še bolje popravil prežganine na nekaterih fotografijah. Posnete so bile namreč med 11.30 in 16.00, ko je sonce najbolj pripekalo.
Na Veliki planini sem bil že ničkolikokrat, a na ta praznik še nikoli. Fotke, ki sem jih posnel sam so bolj umirjene, pravzaprav skoraj vse so brez ljudi :) ... Več na http://www.velikaplanina.info
Objavite komentar