torek, 30. oktober 2007

Kaj sem počel oktobra

Delal. Skrbel za družino. In še marsikaj. Vmes pa tudi nekaj slikal. Sicer ne kaj pretirano, ampak mogoče toliko, da se prah na fotoaparatu ni preveč kopičil. Glede na to, da je moj blog pretežno foto značaja, pa se seveda spodobi, da vam jih kaj pokažem. Kot vedno ni nič revolucionarnega. Pa vseeno. Popljuvajte, komentirajte. Predvsem tisti, ki se spoznate na fotografijo. Rad bi objektivno oceno kvalitete mojih fotografij, mogoče kakšen nasvet. Tudi pohvalo, seveda. :) Zahvaljujoč prijatelju Stardustu, ki me je opomnil, da se ne da, pa sem zdaj uredil, da lahko komentirate vsi. Tudi neregistrirani uporabniki. No, pa začnimo.

Me je prosil prijatelj Urosh, če mu za Celjana poslikam požarno vajo za Planetom Tuš. Seveda nisem odklonil. Vedno rad poiskusim kaj novega. Tokrat reportažno fotografijo. Sigurno niso fotografije profesionalne, glede na to, da to ne počnem velikokrat, pa vseeno. Tudi nekega umetniškega pridiha ne morejo imet, saj se je vse dogajalo hitro.

Gasilci na poti na prizorišče.

Vlamljanje v skladišče.

Pripravljena oprema in orodje.

Seveda so osnova gasilne cevi, ki jih ...

...je potrebno napeljati in ....

...priključiti na hidrant.

Postavitev gasilske ekipe. Za ta posnetek je bilo potrebno preplezati ograjo in se povzpeti na streho Planeta Tuš.

Gašenje iz zraka.

Dajanje ukazov!


Reševanje ponesrečencev.

Ker je šlo za vajo in ne zares, sem imel vmes čas slikati še kaj drugega. Moj mali.

Urosheva Gaja.

Potem sva šla z Uroshem pogledat še na drugo stran. Kjer so se učili zaposlene v Tušu uporabe gasilnega aparata.


Toliko o tem dogodku, ki sicer ni bil ne vem kako velik, tudi gledalcev ni bilo veliko. Zame pomembnejši in prijetnejši pa je bil naslednji. Spet smo praznovali. Na Alminem domu. Nekdo je imel rojstni dan. Kdo ne povem. Koliko je bil star, ne povem. Sicer pa vam bo takoj jasno. Tu so fotografije.

Zbrana družba. Popolnoma enaka zasedba kot na Krstu Gašperja.

Nazdravljanje s slavljenko....

Mojo Nino, seveda.

Ob res obširni in mogoče "neobičajni" ponudbi hrane, je bila odločitev težka.

Odpiranje daril....

Ura. CK. Za to sem poskrbel sam.

Prstan. Belo zlato z briljantom. Od mamice in Gašperjeve babice ....

Irene.

Še nekaj vragolij. ;)

Tudi ta dogodek je bil zame, še posebej pa za Nino, nekaj posebnega. Če takole ob nedeljah ne veste, kam bi na kosilo, priporočam Almin dom. Res dobra hrana in postrežba. Sicer smo morali biti kar v pivnici, ker je bilo v zgornjem nastropju rezervirano. Tako, da priporočam ob večji družbi rezervacijo, ki pa je mi nismo imeli.

7 komentarjev:

stardust pravi ...

evo mene! baro, azuren in ucinkovit kot ponavadi! :) bom z veseljem kdaj kak komentar pustil, ceprav tam, kjer se mi ne sanja, za razliko od drugih (oba poznava kak primerek ;) ne bom modroval. recimo na fotografijo se spoznam naprimer kot marica na krivi kurac. vse, kar se fotografije tice, sem koncni uporabnik "trotlkamere", pa se to vecinoma za domace porno posnetke. al pa za druzinska srecanja. je pa nerodno, ce potem pomesas kartice, pa zbrana druzina namesto pihanja svecke tamale sestricne vidi moj kurac, kako penetrira ves vesel in pripravljen... khm, khm... :)))

je res, da se zivemu vse zgodi. ampak - jebi ga - meni se dogaja... :)

vse dobro vam trem in vsem, ki so vredni tega, da se jih spomnim! :)

-stardust

sekundek pravi ...

Zanimiva gasilska vaja. Mogoče mi deluje premalo dinamike, ali je blo vse skupaj tako bolj statično. Tisti gasilec, ko te je pogledal, bi ga pa za bučo prtisnu. More vse pokvarit :D
Ene par jih fajn izpade, zaradi selektivnih barv.

RD, čestitke ob jubileju. Mene čaka čez par dni. Še k slikcam. Na closeup fotkah moti faljen fokus. Recimo ura, bi lahko bila bolj ostra ali morda celo v liniji fokusa. Podobno je pri prstanu in koža dobesedno bode v oči.

Gregor Barič - Baro pravi ...

@sekundek. Ja. Prstan in ura nista "remek delo" in nista bila niti mišljena tako. Zgolj simbolično prikazano, kaj je darilo. Tudi pri slikanju se nisem trudil, vsako stvar sem škljocnil samo enkrat. Potem pa sem z Lightroomom poiskusil iztržit, kolikor se je dalo.

Cenim takšno komentiranje, mi veliko pomeni. Hvala!

Gregor Barič - Baro pravi ...

@stardust. Vsakič znova dokažeš, da kipiš od domišljije in da si tudi zaradi tega bil idealen za....Ampak kaj češ, faušija, zavist in nezmožnost dokazati se na drugačen način, kot ta, da človeku na beden način daš nogo, so nekaterim še vedno edino orožje.

DopeKillaG pravi ...

gregoreeeeee!!!
...ja sej boš mogu mi mal pokazat kak delat s tem bloggerjem, ko par stvari ne znam zrihtat....recimo tto sliko pa napis...kje si to zrihtu??!...
glede aparata pa sej vem, use bom hotu met...tak da sm ga naj*bu hehe...
...aja pa nč nisi povedu da si bil na gasilski vaji...pru ste kurl jle, pol ste se ga pa šli ulit hehe...

Mala:) pravi ...

Kot je ze bilo komentirano da je bila gasilska super in morm rect da so mi bile fotografije zelo všeč, ker poznam par fotografov ki se s taksnim "stilom" ukvarjajo...morm pa pol ma tvojo Nino komentirat...Sem opazla na slikah da ji vedno odrežeš malo glave...a je to namenoma ali vedno tako pride?
Np zel si malo komentarjev glede tvojih slik..naja pa sej sploh niso hudi!!!:))

Gregor Barič - Baro pravi ...

Mala. Brez zamere, ampak takšna miselnost je ena izmed napak "začetnih" fotografov. Kot tudi npr. ta napaka, da večinoma centrirajo objekt oziroma subjekt, ki ga fotografirajo. Fotografija ima, ko jo začneš enkrat spoznavat, večinoma čisto drugačna načela, kot tista, za katera ljudje, ki se ne ukvarjajo z njo, mislijo, da so pravilna.

Ne vem. Nino nisem namenoma rezal, ampak je to nekaj, čemur se reče kadriranje.

Na prvi sliki, kjer je rezana, očitno nisem slikal jaz, ampak svak Tomaž, ker sem jaz v ozadju. Pa je vseeno kadriranje všečno. Vsaj zame. Nekako jasno vs. nejasno. Nina v tem primeru jasna.

Pri drugi fotografiji kjer gleda jedilni list dejansko njeno ozadje glave ni pomembno, pa še slikal sem sede, tako da sem se naslonil maksimalno nazaj in vsaj približno celo ujel. Je pa njen pogled približno tam kjer mora bit - v stičišču tretjin in ga sigurno vsak najprej opazi - kar je bistvo. (pravilo tretin si brez problema kje drugje preberi). In tudi pri naslednji sliki je tako. Dejstvo je, da spet ni pomembno njeno ozadje glave - ravno nasprotno, s takšno "utesnjenostjo" dosežemo večjo pozornost na pomembnih stvareh. Ker pa je za njo okno, ki je "prežgano" bi pri preveliki belini preveč vleklo pozornost nase.

To je moje razmišljanje, verjetno pa bi kdo zopet naredil drugače.